Pro ščo šepoče fontan

Vony j nezčujutjsja, jak vranci pomitjatj, ščo uže svitaje. I hoč vusta movčatj kohanciv, “Zalyšsja” – oči promovljajutj. Fontanu do vpodoby sutinj, koly kohannja parkom hodytj, koly na sviti – tiljky dvoje, i biljš ničogo, i nikogo. Vin dovgo sluhaje kohanciv. Vin znaje: kožne slovo maje nektar, ščo spokušaje serce j do dnja novogo nadyhaje….

Читати